Avstralski parlament je v četrtek sprejel zakon, ki bo za 20 % zmanjšal študentska posojila, kar bo trem milijonom ljudi odpisalo več kot 16 milijard avstralskih dolarjev (10,31 milijarde ameriških dolarjev) dolga. To dejanje izpolnjuje ključno predvolilno obljubo in je namenjeno blažitvi naraščajočih življenjskih stroškov. Premier Anthony Albanese je poudaril, da pridobivanje izobrazbe ne bi smelo voditi v doživljenjski dolg.

Laburistična stranka je kljub širokemu nasprotovanju potrdila načrtovani davek na dediščino, ki naj bi prizadel pokojninske sklade. To potezo je Rachel Reeves označila za "izjemno razočarajočo". Vladna stran je potrdila, da bodo odgovornost za izračun in plačilo davka na dediščino na pokojninske prihranke nosile prizadete družine. To je sprožilo kritike, da gre za "dvojno davčno katastrofo" za upokojence.

Sorin Grindeanu je sporočil, da se socialdemokrati (PSD) strinjajo z ukrepi iz fiskalnega paketa 2, vendar le s tistimi, ki odpravljajo "krivice" in "zlorabe". Te izjave je podal na Palati parlamentului, poudarjajoč, da PSD podpira odgovornost vlade samo za del omenjenega paketa, ki se nanaša na popravke trenutnih nepravilnosti.

Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je obljubil, da bo pospešil razvoj Nigerije s pomočjo tehnologije in zagotavljanja prehranske varnosti, pri čemer se bo zgledoval po uspešnih modelih držav v vzponu, kot je Brazilija. Tinubu je med srečanjem z Nigerijci, ki živijo v Braziliji, poudaril pomen inovacij in reform za novo obdobje blaginje. Izpostavil je tudi rast nigerijskega kapitalskega trga in zaupanje vlagateljev v gospodarske reforme njegove vlade.

Združene države Amerike so uvedle 50-odstotne carine na nekatere indijske izdelke, kar naj bi bil pritisk na New Delhi, da zmanjša nakupe ruske energije. Nekdanji direktor Niti Aayog, Amitabh Kant, meni, da bi morala Indija to razumeti kot spodbudo za izvedbo korenitih reform in diverzifikacijo izvoznih trgov. Ameriška finančna uradnica Bessent je dejala, da imata predsednik Trump in premier Modi dobre odnose, vendar so trgovinske napetosti, še posebej zaradi indijskega nakupa ruske surove nafte, obremenile pogajanja.

Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche opozarja na resne gospodarske težave Nemčije. Visoke cene energije, prevelika birokracija in globalne napetosti močno obremenjujejo Nemčijo kot gospodarsko lokacijo. Reiche poziva k korenitim reformam, saj meni, da Nemčija trenutno ni konkurenčna.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročanju Berlingskeja Evropski parlament ovira reforme, kar naj bi bila katastrofa, medtem ko se borze v Evropi pripravljajo na previden začetek trgovanja. V Tokiu so zabeležili nov rekord.

Indijsko gospodarstvo hitro raste že več let, v zadnjem desetletju pa se je skoraj podvojilo. Glede na napovedi naj bi do leta 2030 postalo tretje največje gospodarstvo na svetu s potencialno vrednostjo 7,3 bilijona ameriških dolarjev.

Bolgarija se je s 1. januarjem 2026 uradno pridružila evroobmočju in postala njegova 21. članica. Država je s tem datumom svojo nacionalno valuto lev nadomestila s skupno evropsko valuto evro. Odločitev o vstopu je bila sprejeta po tem, ko je Bolgarija izpolnila potrebne ekonomske pogoje, čeprav je proces potekal v času notranjepolitične nestabilnosti in razdeljenosti javnega mnenja glede uvedbe nove valute. Pridružitev evroobmočju za Bolgarijo pomeni vrhunec procesa, ki se je začel leta 2018, več kot desetletje po njenem vstopu v Evropsko unijo leta 2007. Kljub politični krizi, ki je v zadnjih letih hromila državo, so oblasti uspele izpeljati potrebne reforme. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prevzem evra bolgarskemu gospodarstvu prinesel večjo stabilnost in olajšal trgovino z ostalimi članicami EU, vendar bo morala država še naprej obvladovati tveganja, povezana z inflacijo in socialnim nezadovoljstvom dela prebivalstva.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb se je odpravil v Združene države Amerike na letna srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Ta obisk sovpada s poročili o težavah Pakistana pri izpolnjevanju ciljev IMF, kar vodi v dvome o verodostojnosti zunanjih gospodarskih podatkov. Poročilo tudi opozarja, da je Pakistan ujet v cikel posojil IMF, ki podpirajo kratkoročno preživetje namesto trajnostnih reform. Poleg tega se Pakistan sooča z domačimi pomisleki glede pogojev zadolževanja in počasnega napredka projektov, kar povzroča občasne napetosti.

Pakistan in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta dosegla dogovor na ravni osebja o pregledih izvajanja razširjenega finančnega instrumenta (EFF) v vrednosti 7 milijard dolarjev in instrumenta za odpornost v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev, kar bo Pakistanu omogočilo dostop do 1,2 milijarde dolarjev po odobritvi.

Izvršni podpredsednik Irana je naznanil začetek izvajanja predvolilnih obljub predsednika Masuda Pezeškiana glede reforme sistema subvencij. Namen nove vladne politike je vzpostavitev večje pravičnosti pri razdeljevanju državne pomoči, kar vključuje neposredna plačila subvencij za osnovne dobrine prebivalstvu. S tem ukrepom želi vlada neposredno nasloviti vprašanje gospodarske neenakosti in omejiti možnosti za korupcijo ter izkoriščanje gospodarske rente, ki so bile prisotne v prejšnjem sistemu. Po navedbah izvršnega podpredsednika bo prehod na neposredna izplačila državljanom omogočil boljšo zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi pritiski. Vlada poudarja, da je bila dosedanja praksa posrednega subvencioniranja prek uvoznikov in distributerjev neučinkovita in je pogosto vodila do kopičenja bogastva pri posameznikih, namesto da bi koristila končnim potrošnikom. Projekt predstavlja enega ključnih stebrov Pezeškianovega gospodarskega programa za stabilizacijo države.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je izrazil zadovoljstvo ob skorajšnji vrnitvi brazilskega državnega naftnega podjetja Petrobras v Nigerijo, pet let po prekinitvi skupnih operacij. Tinubu je poudaril, da je vrnitev Petrobrasa ključna pridobitev njegovega obiska v Braziliji. Prav tako je pozdravil odobritev družbe Air Peace za neposredne lete med Lagosom in Sao Paulom.